Mopedist.si

Pozdravljeni!
Ker je kar nekaj zanimanja za predelavo tomosa na hod 40 oz 38 mm, vam bom predstavil mojo vizijo.
Poleg predelave hoda bom ob enem predstavil tudi uravnoteženje z povečanjem skupne mase gredi.
Za predelavo uporabim novejši model glavne gredi, po premisleku in analizi gredi sem predpostavil, da je zaradi površinskega kaljenja na bokih ojničnega ležaja, verjetno material neko ogljikovo jeklo za poboljšanje (C35 -Č1430,C45-Č1530).Pozor ni kaljena luknja za sornik, ampak samo površina kjer drsi ojnica in ležaj, oziroma ploščica, odvisno od izvedbe.
Sedaj pa na strojno obdelavo. Potrebujemo rezkalni stroj z delilno mizo. Na delilno mizo najprej centriramo glavo, nato vanjo vpnemo polovičko gredi, lukno centriramo v smer ene osi suporta (recimo perčnega) in ta center nam je izhodišče. Zasučemo delilno mizo za 180° prestavimo prečni suport, tako da pride bodoča luknja za sornik 1,5 mm bližje k sedišču in izvrtamo luknjo premera od 15,5 do 15,7 ( to je brusna mera za končno mero 15,93 +0.01). Okrog luknje naredimo še izpraznitev za ojnico. Sedaj prideta na vrsto še luknji simetrični na že obstoječe, tiste ki jih običajno polnite z pluto. Končni izdelek je gred preluknjana kot švicarski sir. Vseh pet lukenj, razen one za sornik, bom kasneje zapolnil z svincem!

Sedaj pride na vrsto kaljenje površine ob luknji za sornik. Z največjim gorilnikom kar jih premoremo na hitro pogrejemo površino ki jo želimo kaliti, grejemo več bližje centru gredi, tako da ne pregrejemo zunanje tanjše stene. Pozor grejemo zares na hitro samo površino na 830° do 850°in takoj vržemo v vodo, če bo vse v redu bo trdota površine cca 50hrc. Toliko je trda tudi originalna.



Sedaj gred oplovičke na brušenje luknje za ojnični sornik, ko bodo zbrušene pa naprej.

Zakaj pa ste se odločili za zapolnitev s svincom?zaradi balansiranja?

Nekje sem zasledil podatek da so bile v originalu glaven gredi delane iz materiala Č.4320, oziroma vsaj tiste za D6. Ter da so bile pobolšane na 100-110 kp/mm2.

tomosatx50s napisal/-a:Zakaj pa ste se odločili za zapolnitev s svincom?zaradi balansiranja?

Raziskava je pokazala, da je tomosova gred v primerjavi z drugimi podobnimi precej lažja. Iskal sem način kako izdelati težjo gred, pa je v karterju premalo prostora. Edina rešitev torej ostane obtežiti gred v obstoječih merah, poleg tega pa jo z svincem še uravnotežim. Tresenje motorja je odvisno od deleža premočrtno se gibajoče mase nasproti teži gredi in uravnoteženje le te. Oziroma večja je masa gredi manjši je delež mase, ki ni uravnotežen (ob istem batu in ojnici) in s tem manjše vibracije. Zaradi boljših pospeškov bi bilo mogoče dobro vztrajnike za kak mm postružiti na manjši premer. To so pa že finese. Prav tako lahko povečamo maso gredi tako, da povečamo ležišče za ležaje iz 17 na premer 20, vendar je potrebno v tem primeru izdelati gred na novo.
LP

Fakircek napisal/-a:Nekje sem zasledil podatek da so bile v originalu glaven gredi delane iz materiala Č.4320, oziroma vsaj tiste za D6. Ter da so bile pobolšane na 100-110 kp/mm2.

Mogoče za D6, tega uporabim tudi sam kadar gred delam na novo -odličen mateial, toda v množični proizvodnji se uporabljajo cenovno ugodni materiali, prilagojeni množični proizvodnji- lokalno površinsko kaljenje namesto cementiranja.
LP

sem prestavil temo v tuning, ker ob zgleda spet 30 strani debate, temu pa tehnični arhiv ni namenjen.

lp admin

kako pa se določa ''balancing factor''? pogosto sem videl nesimetrično obtežene gredi, čeprav v profi zadevah, pa vendar

koroman napisal/-a:kako pa se določa ''balancing factor''? pogosto sem videl nesimetrično obtežene gredi, čeprav v profi zadevah, pa vendar

Oprosti, nisem več sledil temi.
Jaz gredi uravnotežim (balansiram) po Bizjanovi knjigi, ne vem od kje mu ta teorija vendar se mi zdi realna in matematično podprta. Njegovo priporočilo je 65% uravnoteženje. Po njegovi teoriji mi je sin napravil računalniško simulacijo, ki pa je pokazala najboljše rezultate pri 50-55% uravnoteženosti glavne gredi. Pomembno vlogo pri efektu uravnoteženosti igra tudi razmerje med premočrtno se gibajočo maso (bat in del ojnice) ter vrtečo rotirajočo se maso ( koluti , del ojnice , spodnji sornik , obe dve polgredi in notranji obroči ležajev, oziroma vse kar se vrti na gredi). Seveda naj bo razmerje kar se da večje v korist vrtečih se delov. Iz tega sledi uporabiti čim lažji bat in ojnico ( nič novega) ali pa temu primerno povečati maso vrtečih se delov gredi vendar na način, da se masni vztrajnostni moment gredi povečuje, vrtilni vztrajnostni moment pa ostane čim manjši. To dosežemo tako, da premer kolutov zmanjšamo na najmanjšo možno mero in jih razširimo kar se da, če izdelujemo novo gred, jo lahko skonstruiramo tako, da recimo namesto gredi premera 17 mm predvidimo gred 20 mm in seveda tudi temu primerne večje ležaje.
Kar se nesimetričnosti tiče ne razumem kaj si s tem mislil, če si mislil nesimetričnost med stranjo kjer je vpeta ojnic in nasprotno stranjo - ta je teh 50-55%, če pa si mislil simetrijo pravokotno na to, mislim, da ni nobene potrebe po asimetičnosti.
LP