Mopedist.si

Resnici na ljubo se s PCR-om nihče več ne ukvarja. svojčas so to študirali japonci, in so ugotovili, da niso nič ugotovili. PCR mora biti v nekih okvirjih, po pravici povedano sem tudi jaz pozabil od kje do kje naj bi bilo to razmerje. če je to razmerje preveliko nastanejo problemi z usmeritvijo pretoka, če pa je premajhno ostaja preveč zmesi v karterju. Tomos ima to razmerje dokaj dobro. če japonci niso odkrili po vseh študijah, ki so jih imeli tople vode jo tudi mi na bomo. gred pač zamašiš iz razloga, da se zmes nima kam zatikati.

Veliko so odkrili in vse lepo podukementirali. Čeprav je v njihovih člankih 95% razne termodinamike ter veliko okoli tega napisanega se truditi to vse zastopit je za tunerje nepotrebno. Njih ne zanima kaj veliko več o PCR-rju kot to, da se ve kaj pomeni, če je razmerje večje ali manjše. In kje kakšno razmerje pride prav.

Vse kar se nas tiče je tale formula:

PCR = V1 + V2 / V2

V1= prostornina pri BDC
V2= prostornina cilindra

Vse ostale enačbe okoli tega so za inžinirje, ki jim je to računanje v veselje : )

Ni pa edina. Če se hoče videti celotno sliko dogojanja v katerju je dobro tudi poznat že velikokrat omenjeno zadevo za izračun resonance vsisa. Te dve zadevi sta kar tesno povezani.

Če se nekdo z nečem več ne ukvarja še ne pomeni, da ni uporabno. Veliko firm se tudi ne ljubi preveč ukvarjati z staggered portingom ampak kot vemo, je to danes zelo pomemben del pri zasnovi dobrega scavenginga. PCR je še kako pomemben ampak danes so razmere malo drugačne kot so bile včasih. Visokega PCR jaz ne bi nikoli uporabil na starejših cyl z starim sistemom scavenginga. Na novih cyl bi pa raje uporabil večjega kot manjšega, čeprav tudi tukaj ni treba preveč pretiravat ker je bulk flow čez novejše pretočne sisteme dosti večji kot je bil včasih (dejansko so v uporabi večje TA vrednosti). In če si bil omejen z malimi timingi ter površinami je bila logična izbira večji PCR ampak si si iz tem nakopal tudi dodatne težave, ker je pri večjih tlakih usmerjenost še toliko bolj pomembna. Danes so so umirili z večjimi PCR razmerji in bolj ciljajo na samo količino pretoka. Kar pa ne pomeni, da se iz pravega PCR razmerja ne, da dobiti še kaj več.

Poznam dva mojstra, ki sta vsak v svojega dirkalnega tomosa vgradila v podbatni prostor poseben čep, ki naj bi izboljšal PCR razmerje. rezultat: motor s kotom pretoka višjim od 124° ne gre nikamor. se pravi, da tudi z izpušnim kanalom ne moreš iti dosti čez 180°, če hočeš da ti motor dobro deluje oziroma da se koti kanalov kolikor toliko ujemajo.

Pich napisal/-a:Poznam dva mojstra, ki sta vsak v svojega dirkalnega tomosa vgradila v podbatni prostor poseben čep, ki naj bi izboljšal PCR razmerje. rezultat: motor s kotom pretoka višjim od 124° ne gre nikamor. se pravi, da tudi z izpušnim kanalom ne moreš iti dosti čez 180°, če hočeš da ti motor dobro deluje oziroma da se koti kanalov kolikor toliko ujemajo.

ka pa za cilinder z malimi koti bi blo pa dobr izbolšat PCR?

Mogoče bi bilo dobro za kakšen drag motor. po pravici povedano nimam pojma. kot rečeno pri tomosu je u redu tako kot je, zato se je s tem brez smisla ubadati.

Pich napisal/-a:Mogoče bi bilo dobro za kakšen drag motor. po pravici povedano nimam pojma. kot rečeno pri tomosu je u redu tako kot je, zato se je s tem brez smisla ubadati.

no pa še to za ka so mele stare štirke polne gredi, tanove so pa use z luknami, bi znau gdo to razložit?

Ni bistvene razlike. malo boljša je gred brez lukenj, kar se uravnoteženosti tiče. drugače je pa samo teža odvzeta na drugem mestu. mislim, da sta obe enako težki, nisem pa prepričan.

TOMOtoS napisal/-a:

Pich napisal/-a:Mogoče bi bilo dobro za kakšen drag motor. po pravici povedano nimam pojma. kot rečeno pri tomosu je u redu tako kot je, zato se je s tem brez smisla ubadati.

no pa še to za ka so mele stare štirke polne gredi, tanove so pa use z luknami, bi znau gdo to razložit?

mele so polne gredi ampak- tam kjer so zdej lukne so ble prej na tistem mestu tanjše.
Vrtanje lukenj je dosti bol poceni...

LP

Če se da karkoli v kater se s tem zmanjša prostornina katerja in to v primerjavi z delovno prostorino pomeni večje PCR razmerje, kar posledično pomeni večji tlak. Ampak večji tlak še pa ne pomeni večjega pretoka. Na račun večjega tlaka si zmanjšamo prostornino karterja, povečamo sesalne izgube (pumpping loses), ker se nekaj moči agregata porabi za samo stiskanje zmesi, po drugi strani pa z večjimi tlaki dosežemo večjo amplitudo delovanj resonanc, ki pomagajo polniti in prazniti karter, kar je spet dobro zaradi pretoka... tako, da vse se vrti okoli nekega optimalnega razmerja ni vredu če je preveč in ni vredu če je premalo ampak ravno prav. Ali je večje ali manjše eno je dobro za en sistem drugo za drugega. In ravno o tem sem že nekaj malega pisal zgoraj.

Ampak je pa res, da se jih veliko strinja, da so danes razne komplikacije z PCR-om nepotrebne. Veliko se omenja PCR 1,5:1 to naj bi bilo optimalno razmerje za vse aplikacij novejših motorjev. In ta podatek je možno zaslediti na več koncih tako, da previdevam, da je nekaj na temu. Baje so tudi vsi novejši agregati delani blizu tega razmerja. Starješi tipi agregatov imajo sicer manjša razmerja. Za tomos 50cc(nisem siguren), če se ne motim se je to razmerje gibalo okoli 1,3:1. In tudi veliko starejših agregatov je uporabljalo podobna razmerja.

Pich napisal/-a:Poznam dva mojstra, ki sta vsak v svojega dirkalnega tomosa vgradila v podbatni prostor poseben čep, ki naj bi izboljšal PCR razmerje. rezultat: motor s kotom pretoka višjim od 124° ne gre nikamor. se pravi, da tudi z izpušnim kanalom ne moreš iti dosti čez 180°, če hočeš da ti motor dobro deluje oziroma da se koti kanalov kolikor toliko ujemajo.

Če tema dvema mojstroma ni uspelo,ne pomeni da je to neuporabno. Odvisno je od celotne nastavitve. Vem, ker zadevo uporabljam,na spodobnih kotih.