Gradnja vikenda

Vse kar vam pade na pamet
Odgovori
Uporabniški avatar
filius
specjalka
Prispevkov: 3946
Pridružen: Pe Avg 21, 2009 11:05 am

Gradnja vikenda

Odgovor Napisal/-a filius »

Emm Sicer nevem če sm dal v lih pravi del foruma, ampak zanima me kolikšna je lahko max. velikost vikenda, za katerega ne potrebuješ gradbenega dovoljenja. Malo sem brskal po netu, pa nisem našel nič uporabnega. V Godu imamo parcelo, ki ima travnato jaso. Tam že sedaj stoji "čebelnjak" velikosti caa 2.5x4m Vendar na črno, ker je staro, smo se odločil da bi to podrli in nanovo postavil vikend. Problem je v tem da je tak kraj, kjer dvomim da bi lahko pridobil GD. Zdej ma kdo kakšen podatek koliko m2 je lahko velikost vikenda za katererega ne rabim dovoljenja?
Ja vozim E90 jer to je malo jače,
pa onda drugom na zadnji skače,
je da troši malo više,
al devet konja piše!
golnar
Mojster
Prispevkov: 1734
Pridružen: Po Apr 19, 2010 11:29 pm

Re: Vikend

Odgovor Napisal/-a golnar »

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... vilka=1567
11. člen

(nezahtevni objekti)

Nezahtevni objekti so:

1. objekti za lastne potrebe:

a. drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;

b. garaža, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

c. steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

d. uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;

e. bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m² in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;

f. enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

g. nepretočna greznica, izdelana kot neprepusten zbiralnik, namenjena zbiranju komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda odvaža v čiščenje in obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m³;

h. pretočna greznica, namenjena anaerobni obdelavi komunalne odpadne vode, izdelana skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, če je njena prostornina do 20 m³;

i. utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m;

2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m;

3. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m;

4. pomožni infrastrukturni objekti:

a. pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;

b. postajališče, to je prostor ob vozišču ceste ali železniški progi za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, tramvajev, taksijev ali vlakov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki;

c. bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– antenski drog je lahko visok največ 10 m nad površino strehe;

– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena in najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m;

– prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova bruto površina pa je lahko do 30 m²;

d. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, ki so namenjeni meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov in kakovosti zraka ter seizmološkemu opazovanju, do bruto površine 30 m², z drogom ali brez njega in z višino do 10 m;

e. pomožni objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m²;

f. mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot;

5. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:

a. kozolec, to je lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m², če gre za dvojni kozolec (toplar), z višino najvišje točke objekta največ 6 m;

b. kmečka lopa, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

c. rastlinjak, to je nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

d. silos, to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m², pri stolpastem silosu pa je tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

e. skedenj, to je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

f. senik, to je enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje s sena bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

g. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njegova tlorisna površina največ 200 m² in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;

h. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, to je za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, če je njegova prostornina do 150 m³;

i. vodni zbiralnik, vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim nepropustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, če je njegova prostornina do 1000 m³ in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;

j. betonsko korito, namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, če je njegova prostornina do 20 m³;

k. poljska pot, to je pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 2,5 m;

l. gozdna cesta, to je ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, če je njegova dolžina daljša od 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m ali se priključuje na javno cesto; gozdne ceste se lahko priključujejo na javno cesto;

m. grajena gozdna vlaka, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, če je njegova dolžina daljša od 1 km; gozdne vlake se lahko priključujejo na javno cesto;

n. obora za rejo divjadi;

6. začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:

a. kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;

b. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina večja od 5 m in manjša od 10 m, širina pa manjša od 1,5 m;

7. spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m², ter spomenikov in spominskih obeležij na pokopališčih;

8. objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 20 m² in višino najvišje točke največ 7 m, merjeno od najnižje točke objekta, razen panojev, ki so del fasade stavbe;

9. prijavnica, to je stavba za opravljanje nadzora na območju vojašnice, če je tlorisna površina stavbe do 50 m²;

10. objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m², za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.
"It is remarkable how similar the pattern of love is to the pattern of insanity."
tisti...
zariban cilinder
Prispevkov: 118
Pridružen: Sr Nov 10, 2010 6:28 pm

Re: Vikend

Odgovor Napisal/-a tisti... »

filius napisal/-a:Emm Sicer nevem če sm dal v lih pravi del foruma, ampak zanima me kolikšna je lahko max. velikost vikenda, za katerega ne potrebuješ gradbenega dovoljenja. Malo sem brskal po netu, pa nisem našel nič uporabnega. V Godu imamo parcelo, ki ima travnato jaso. Tam že sedaj stoji "čebelnjak" velikosti caa 2.5x4m Vendar na črno, ker je staro, smo se odločil da bi to podrli in nanovo postavil vikend. Problem je v tem da je tak kraj, kjer dvomim da bi lahko pridobil GD. Zdej ma kdo kakšen podatek koliko m2 je lahko velikost vikenda za katererega ne rabim dovoljenja?
zdaj nisem šel brat golnarjev post ampak potrbuješ dovoljenje za vse. Edino za uto z točkovnimi temelji ne. Če pa imaš temelje povezane v steno, pa že potrebuješ dovoljenje. Pa potem spet potrebuješ lokacijsko, pa če imaš lajko svoj vodnjak, pa če imaš lahko elektriko...

Najboljše je brunarico postavit pa basta. Samo itak potrebuješ dovoljenje. Od letos naprej se pa drago plačuje za spremembo namembnosti zemljišča. Če je travnik, gozd, njiva potem moraš parcelo spremeniti v zazidljivo parcelo. Zdaj 4 leta tega ni bilo zaradi tega ker je država to ukinila. To pa zato, da tale keš ki ga plačaš za spremembo namembnosti gre v blagajne občin, prejšnja leta pa je država gradila avtoceste in so to ukinil, ker drugače bi država morala to plačati občinam.
Uporabniški avatar
pomartin
Mojster
Prispevkov: 2821
Pridružen: Pe Maj 07, 2010 11:45 pm
Kraj: Postojna

Re: Vikend

Odgovor Napisal/-a pomartin »

poznam nekoga ki ima kar lušn vikend registriran pod čebelnjak... že 5 let in brez bilokakih problemov.. čebele so pač vedno na paši in jih nima tam :P
in za čebenjak ne potrebuješ gradbenega :P
bol star bol nor!
Uporabniški avatar
klemenm2
specjalka
Prispevkov: 3199
Pridružen: Ne Avg 30, 2009 10:59 pm
Kraj: LJ - Brod

Re: Vikend

Odgovor Napisal/-a klemenm2 »

točn tako bo tudi on naredu če bo, prijaviš kot rezervni čebelnjak in postaviš notr par čebel pa je.
vsak vložek v tomosa je napaka..... škoda da bom to napako kmal spet ponovil.
počivaj v miru jani! (janim8)
Odgovori